Allah da e dovolen ot tebe Torbes. Vzemi ta mi proceti knigata pa togava ke velime koj kakif e. http://www.pomak.eu/board/index.php?topic=731.0
Dokato sme nie pomacite i torbeshite ke ve ima i vaze goranite.>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>>> Ja prochitav knigata i ti chestitam na realnosta i faktite izneseni vo nea. Se nadevam deka che ia ima i vo Makedonia,pa taka da nashintzite che imaat eden realen opus na zbidnuvanjata so nashiot narod. Blagodaram!.
Pomakit Kavali Mehmed Ali pasha, (1769- 1849) bil kafedzhija ot Kavala v Istanbul. Prez 1805 g. stanal valija na Egipet. Rodnoto mu selo se kazvalo Mustratli, v koeto do 1891 g. zhiveli pomaci. V Kavala Mehmed Ali e postroil dzhamiia i medrese. http://tr.wikipedia.org/wiki/Kavalal%C4%B1_Mehmet_Ali_Pa%C5%9Fa
Za Mehmed Ali Pasha,pretstoi totalna revizija za negovoto poteklo,bideici bea izneseni razni teorii bez nikakvi fakti. I se ushte stoi znak ? za mestoto na radjanje. Jas ce vi go raskajam narodnoto predanie koe e potkrepeno i so istoriski fakti.>>Mehmed Ali Pasha e roden 1769 g.(?) vo Labunishta (Ohridsko),od tatko Ali(ja) i majka Marija. Vo fermanot vo familiata Odjovci stoi: Ali bil ozenet za hristijankata Marija.Se zele so ljubov,so dogovor Marija da si ostane hristijanka i po smrtta da bide pogrebana vo hristijanski grobishta.Taka i bilo. Decata od nivniot porod da ja imale tatkovata vera.Nivni prvenec bil sinot Mehmed,koj moshne se razvival.Koga Mehmed imal 14 g.,rabotele kako gradeznici vo gradot Kavala.Ednash pokraj nivnata gradba,pominal sofiskiot pasha na celo na edna golema voena edinica i go zdogledal mladiot Mehmed,koj lesno gi prenesuval gradeznite materijali. Mehmed na 14-godishna vozrast tezel 120 oka. Togash sofiskiot pasha mu se obratil na tatko mu Ali:"Daj mi go detevo,od nego che napravam vojnik koj ce vleze vo istorijata". Tatko mu se soglasil i deteto Mehmed si zaminalo so vojskata.Dolgo vreme nishto ne se slushnalo shto stanalo so deteto. Koga se pobunil shkodranskiot pasha,na celo na 20.000 vojnici,pominal niz nashive kraishta na pat za Shkodra,go kupil mestoto od risianinot Gjorgo(labunishtanec-z.m),vo Labunishta ostavil ferman i pari za gradba na djamija. Fermanot e tuka,vo Labunishta(kako amanet se cuva vo familijata Odjovci),koi se potomci na baba Mara,majkata na Mehmed,napishan e na kozha,a djamijata go nosi negovoto ime"MEHMED ALI PASHA DJAMIJA". Potoa,vo 1787 g. ,se pobunile janicharite vo Istanbul protiv sultanot Selim III. Sultanot(kako najblizok)go povikal sofiskiot garnizon na pomosh da go zadushi vostanieto.Mladiot oficer Mehmed Sultanot go zadrzal vo Istanbul. Vo 1794 g.se pobunil i se odvoil skadarskiot pasha Mahmud Bushatli. Sultanot Selim III go ispratil mladiot pasha so 20.000 voinici da go zadushi vostanieto. Sultanskiot ferman datira id 1794 godina. Vo 1805 g. umrel egipetskiot namesnik Alija od Shibenik. Togash vo Egipet izbuvnala gragjanska vojna za prevlast meju tri frakcii:Memeluci,Seldjuci i Vehabii. Sultanot Selim III go ispratil svojot veren i mlad pasha Mehmed Alija na celo na armija sostavena od Boshnjaci,Arnauti i Torbeshi(Pomaci). Mehmed Alija gi pobedil i gi pokoril zavojuvanite strani,no vednash se proglasil za kral na Egipet. Negovite vojnici si ostanale vo Egipet,kade shto i denes ima nivni kolonii.